Jama pod Babjim zobom
JAMA POD BABJIM ZOBOM
Nekoč v temni jami močan je velikan živel, vse noči je tulil, ker zob ga je bolel. Sem v jamo se odpravil, izpulil sem mu zob, ta bil tako velik je, da padel mi je iz rok. Glej jo smolo tako, se zob skotalil je, ustavil na robu Jelovice, zato še danes od blizu in daleč naokrog ljudje poznajo res nenavaden na robu Jelovice, ta Babji zob … …
Jamo pod Babjim zobom v severozahodnem nedrju prostrane Jelovice krasijo lepe kapniške tvorbe, med njimi izstopajo kalcitni kristali, po katerih je najbolj poznana. Posebnost so tudi polžasto raščeni kapniki, ki se imenujejo helektiti in veliki kalcitni kristali, tudi skalenoedri, ki so edinstveni v Sloveniji. Organizirane oglede že od leta 1970 vodi Društvo za raziskovanje jam iz Bleda, jo zaščitilo in uredilo poti in temne kamnite dvorane, ter izredno zanimiva globoka brezna povezali z električno razsvetljavo. Jama leži na nadmorski višini 1008 metrov s stalno temperaturo 8° C. Do njenega vhoda pa je potrebno premagati gozdno pot s 350 metri višinske razlike. Priporoča se planinska obutev, skratka primerna oprema za ogled temnih in tihih lepot Jame pod Babjim zobom, točno pod planino Ricman na Jelovici, z dostopom s ceste pod vasjo Kupljenik, kjer zavijemo zahodno po makadamski cesti do parkirišča, odkoder sledimo tablam JAMA. Jamo pod Babjim zobom z dolžino okrog 320 m je po naključju pred približno 200 leti našel ali odkril domačin. Obiskovalcem še ni dostopen predel, ki je bil pred nekaj leti urejen na južnem robu brezna, kjer se nahajajo nepoškodovani kalcitni kristali in kristalne krogle, edinstvene v Sloveniji. Vhod v obliki spodmola z gruščnatim dnom v zimskih mesecih oblikujejo ledeni kapniki in visoki stebri … …
Ljudsko izročilo pravi, da na Jelovški planoti stara baba je živela. Zgodba je govorila, da več kot sto petdeset let že je doživela. Čarovnica se skrivala je visoko v pečini, varno pred grmado in njeni vročini. Baba je zelišča nabirala s čarovništvom je skrivnostne napitke varila, ter v dolino uroke je njena moč vodila. Vsi so se babe v dolini bali saj je uroke njena skrivnostna čarobna moč vodila, zato v dolini nihče upal ni do pridelkov in v gozd, ker tam še vedno divja jaga tiho preži, zaradi njenih urokov takoj popotnika pogubi … …
Baba postane stara, njena skrivnostna moč tako brez skrivnostnih zelišč zbledi, nihče vedel ni koliko let čez sto ji še sledi. Dovolj zelišč ni nekoč nabrala, zato preko zoba z jezo uroke je metala. Babi spodrsne na planoti, ko omahne v globine prostrane, odkoder slišati je bilo še vedno uroke skrivnostno nepoznane … …
Odmev z gora slišati je bilo uroka v dolino: Jelovica, ti ne boš več strma, škrbino naredim na mestu tem. Severni rob gozdne Jelovice nad Kupljenikom velik Babji zob močno zaznamuje, ki več sto let iz preteklosti tako se imenuje … …
Stolp, Videc in Partizanka
Letošnja zima je ta prava... Obilica snega omogoča vožnjo povsod, kjer ni pregosto drevje. Nekaj utrinkov je v tem filmčku
Zadnje Movže
ZADNJE MOVŽE
Dve kotlini, mrazišče med seboj ločeno s poraščenim grebenom, vrtača in globel, kraško polje v katerem se sestavijo jezera hladnega zraka, ko se hladni zrak ne more umakniti, se ohlaja do jutra in doseže najnižjo temperaturo ... ...
Toplo sonce v poletnih dneh še pričara v globeli tišino, le streljaj od vrveža na Soriški planini ... ...
Na vzhodni strani Soriške planine in predela 'Za robom' pod Protprohkovlom (1212 m) s prehodom, preko katerega sta dolini povezani z zapuščeno gozdno vlako. Zadnje Movže (moos - mah) z mahom poraščeno močvirje. Prednje in Zadnje Movže (1180 m) so travniška močvirja, ki poniknejo do izvira Sore in se nahajajo severno za Soriškim robom, ob Hudih rupah, jugovzhodno pod Črnim vrhom (1486 m) ... ...
Oboje opuščenih travnikov Prednje in Zadnje Movže sta dve odmaknjeni kotlini z izviri pitne vode, ob večjem deževju pa težko prehodno močvirje. Gre za običajno pokrajino, ko se hladen zrak ne umika nižje po dolini, tu ostane vgnezden na najnižji točki ... ...
Prednje in Zadnje Movže so visoka barja v manjšem obsegu na najnižji točki Soriške planote. Podobna barja najdemo na več mestih po Jelovici in Pokljuki ... ...
Zadnje Movže so bile v davni preteklosti, ko je živinorejstvo že doseglo planino, pašnik na najnižjem severovzhodnem predelu Soriške planine, danes sta v pretežnem delu ostali le dve večji zaraščeni močvirnato travnati, ter z gozdom obraščeni, od glavnega vrveža na planini v tišino oviti, samotni globeli. Globel in mrazišče, tu le tišina samega sebe išče ... ...
RADOVEDNI POLH
Pripravi mi kratko predstavo sredi dneva na tihem kotičku Stare Pokljuke. Polha uvrščamo med nočne glodavce in gozdne živali … … Najdemo ga v listnatem gozdu, kjer je najbolj pogost, nahaja se tudi v mešanem gozdu, ne mara pa iglastih gozdov. Za polha je značilen gost kožušček in dolg puhast rep. Le tega uporablja tudi kot pokrivalo med spanjem. Polh zimo prezimi in je izvrsten plezalec, zato se večinoma zadržuje v drevesnih krošnjah. Le malo kdaj se sprehaja po tleh. Glavno hrano mu predstavlja žir, prehranjuje pa se tudi z ostalimi gozdnimi plodovi, posega pa tudi po jabolkih in določenem ostalem sadju. Občasno pohrusta tudi kakšno glivo ali pa si postreže s hrano živalskega izvora (najbolj mu teknejo majhne ptice in žuželke). Pri hrani rastlinskega izvora obožuje listje, mehke sadeže, žitarice in semena. Pri prebavni anatomiji se od ostalih glodavcev loči po tem, da nima slepega črevesa. Polhi imajo leglo enkrat letno po deset mladičev …
Gozdne Vile Glamping
hotel / Resort is indispensable for those holiday,traveling, with family and friends we give you the video of the hotel / beautiful Resort reference and also the inspiration for the designers.we always welcome your like and comments.
Subscribe see new video.
Gradišca na Kraškem robu
GRADIŠCA NA KRAŠKEM ROBU
Kraški svet vzhodno od Trsta do Učke s celinskim in Primorskim predelom, ta ponudi na vpogled veličastne oblike pokrajine s prelomom … …
Dosežemo vasico Črnotiče in dlje sledimo smerokazom skozi redek in nizek gozdič v smeri cerkve Marije Snežne na griču Gradišče (Gradišca, 467 m) med ostanki utrdbe iz pradavnine, sredi gozdička samotno stoji starodavna in zanimiva cerkvica … …
Pogledi nam sežejo na bližnjo Bržanijo, Šavrine in dlje na Slavnik. Nadaljujemo jugozahodno prego gozdnega predela Na Rebri (459 m) in se spustimo po jeklenici do gozdne ravnice Plaso (312 m), ogledamo si kraško jamo Ladrica (440 m) in že se povzpnemo na prepadne stene Kraškega robu, od koder nam pogled seže na široko pokrajino daleč proti zahodu v smeri Kopra in Trsta. Dosežemo osrednji skalni rogelj Kraškega robu, Vrh Stene (449 m, Zjat). Med širnim pogledom zahodno po Primorski opazujemo viadukt Črni Kal in železniški promet na progi Divača - Koper. Zadržimo se na slikovitih in prepadnih stenah Kraškega robu in opazujemo po širnih daljavah Krasa. Odločimo se le nadaljevati proti Črnotičam s Stene po stezi in makadamskem kolovozu do odcepa pred vasjo … …
Izstopajoče poraščeno pobočje jugovzhodno nad vasico Črnetiče in Praproče je že v prazgodovini služila kot gradišče, od tod tudi ime Gradišče na zemljevidih ali Gradišca po domače (zapisano na cerkvenih vratih), ki je služila kot utrdba za varovanje pred sovražniki. O tem gradišču pričajo najdbe, ki se hranijo v naravoslovnem muzeju na Dunaju, nekaj ostankov pa je tudi pri zasebnikih. Že v prazgodovini je bil verjetno poseben prostor in svetišče, namenjeno bogočastju. V času turških vpadov so staro gradišče z obzidjem obnovili, da je služilo svojemu namenu. Najverjetneje so na mestu stare cerkve zgradili sedanjo cerkev Marije Snežne. Leta 1663 je bil pozidan prezbiterij, čez dve leti pa še cerkvena ladja. Cerkev je bila obnovljena leta 1705. Tako pričata kamniti plošči, vzidana na zunanji strani prezbiterija in med vhodnimi vrati. Ob odstranitvi ometa v letu 1995 je bilo opaženo tudi podaljšanje cerkve proti zahodu za približno tri metre, ter izgradnja vzhodne stene za zvonove, verjetno v letu 1765 … …
Vir: predstavljeno na vratih cerkve Marije Snežne na griču Gradišče (Gradišca, 467 m)
Use of marking tree by forest animals
Have you ever wondered how would facebook of forest animals look like? Here it is - marking tree used by several species in Dinaric forest at Menišija plateau in Slovenia.
Copyright: Miha Krofel, University of Ljubljana
Drevo, ki ga gozdne živali uporabljajo za markiranje in medsebojno sporazumevanje - nekakšna gozdna različica facebook-a :)
Posneto na Menišiji.
Kamera: Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehnička fakulteta, Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
IYGU RAC Ljubljana - Park Idila
Primer dobre prakse - Park Idila
Good practice example - Idyll Park
SL: V Parku Idila se striktno držijo načel trajnostnega turizma. V svoje delovanje aktivno vključujejo lokalno skupnost, prav posebno vlogo pa ima okoliški les.
Več:
EN: In Park Idila – Idyll Park the principles of sustainable tourism are strictly followed. They actively involve the local community. The crucial role is played by the surrounding woods.
More:
Pripravila/Prepared by: Marko Botter, Matic Klun
Brezskrbne počitnice na Rogli
Imaš 13 let ali več?
Se želiš z nami podati v kameno dobo in raziskovati svet kamnin?
Ti je všeč ptičje petje in te zanimajo značilnosti ptic?
Bi skupaj raziskovali rastline ali pa le drevesa in les v pohorskih gozdovih na Rogli?
Kaj pa če te povabimo na »lov na lisico« ali pa v čisto pravi gasilski avto?
Kaj praviš na poletje v družbi sovrstnikov na raziskovalnem taboru?
Pridruži se nam med 6. in 12. julijem 2013 na Mladinskem raziskovalnem taboru Rogla 2013, kjer bomo raziskovali rastlinstvo in živalstvo Rogle, se podili za lisicami in spoznavali delo gasilcev. Na taboru pa bomo poskrbeli tudi za adrenalinski spust s sankami, panoramski ogled in kopanje, udeleženci pa boste imeli tudi možnost za različne športne dvoboje.
Več informacij je objavljenih na (v levem meniju izberite Tabori v 2013, nato pa Interdisciplinarni mladinski raziskovalni tabor Rogla). Prispevek za tedenski tabor z nastanitvijo, prehrano in celodnevnim programom znaša le 105,00 EUR na osebo. Se vidimo poleti?
Tabor v organizaciji Občine Zreče in Zveze za tehnično kulturo Slovenije poteka ob podpori Društva ljudske tehnik Zreče, podjetja Unior, d. d., Program Turizem, Sklada za naravo Pohorje, Zavoda za varstvo narave Republike Slovenije, OE Celje in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor.
AGRA 2018 Slovesno odprtje 56. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni (S-tv Skledar)
V Gornji Radgoni so 25. avgusta 2018 slovesno odprli 56. kmetijsko-živilski sejem nove generacije AGRA 2018.
56. kmetijsko-živilski sejem AGRA 2018 je odprl predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan, na slovesnosti pa so govorili še mag. Dejan Židan, in sicer v vlogi kmetijskega ministra in novega predsednika Državnega zbora, Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Cvetko Zupančič, predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in državni svetnik, Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma in minister za kmetijstvo Makedonije ter drugi.
Produkcija: strokovna televizija S-tv Skledar
Kamera in montaža. Pia in Milan Skledar
Sejem eksotičnih živali 2019
9. KOLIŠČARSKI DAN, 26.8.2017
Nekoč so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji
Skrivnost o koliščarjih oziroma mostiščarjih, kot jih imenuje pisatelj Janez Jalen, se je začela razkrivati 17. julija 1875. leta, ko je odbornik okrajnega cestnega odbora in posestnik Martin Peruzzi iz Črne vasi na Ljubljanskem barju sporočil Deželnemu muzeju v Ljubljani, da so delavci pri čiščenju jarkov ob Ižanski cesti blizu vasi Studenec (zdaj Ig) naleteli na ostanke naselja na kolih in da so našli veliko črepinj, živalskih kosti, orodja iz jelenovega roga in oglja. Karl Deschmann je takoj ugotovil, da so najdbe sledi koliščarskega naselja, takšnega, kakršnega so odkrili v Švici leta 1854 in deset let pozneje tudi na Koroškem.
Odkritje je spodbudilo k prvemu arheološkemu izkopavanju na Ljubljanskem barju, ki ga je začel in vodil Deschmann.
Danes, po več kot 130 letih, ugotavljamo, da so najstarejše koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju nastale okvirno v prvi polovici 5. tisočletja pr. Kr. Najpozneje okoli srede 2. tisočletja pr. Kr., ko je jezero v celoti prekrilo barje, pa se je gradnja takšnih naselbin ustavila. Po tem obdobju so nova bivališča postavljali na trdini, odmaknjeni od močvirja.
Začetek koliščarskega obdobja torej sodi v konec mlajše kamene dobe, traja vso bakreno in se konča v zgodnji bronasti dobi. Kulturno to ni enotno obdobje. V poselitvi je tudi nekaj vmesnih prekinitev. Najdaljša je trajala skoraj celo tisočletje. Čeprav razlogov za te prekinitve še ni mogoče zadovoljivo pojasniti, se zdi, da jih lahko iščemo v povezavi z gospodarskimi in klimatskimi dejavniki.
Ugotavljamo, da prihod koliščarjev na Ljubljansko barje označuje zelo pomembno obdobje v zgodovini osrednjega slovenskega prostora. Koliščarji so bili med najzgodnejšimi graditelji manjših, a stalnih naselbin. Šlo je za majhne skupine samostojnih kolib na kolih. Vemo tudi, da so naselbine postavljali sočasno na več koncih Ljubljanskega barja.
S koliščarji je na to območje prišlo tudi poljedelstvo. Na kopnem v bližini naselbin so redili domače živali, kot so govedo, ovca, koza in svinja. Spremljal jih je pes. Pomembni gospodarski dejavnosti sta bili tudi lov in ribolov. V skoraj nedotaknjeni pokrajini so nabirali gozdne sadeže in plodove. Izdelovali so lončene posode. Najdbe bakrenih predmetov in metalurških pripomočkov pa dokazujejo, da so se vsaj od prve polovice 4. tisočletja naprej ukvarjali tudi s kovinarstvom. Za plovbo po jezeru so uporabljali drevake, ki so jih izdolbli iz ogromnih hrastovih debel. V drugi polovici 4. tisočletja pr. Kr. pa so za poti zunaj Ljubljanskega barja uporabljali tudi voz. Skratka, bili so zelo iznajdljivi in so živeli v sozvočju z naravo.
Tekst: dr. Anton Velušček, arheolog
3. ELEKTRIČNE PODGANE SANJAJO VIDEO SANJE
Na međunarodnom video festivalu u Celju
Ljudje in zemlja | TV Maribor 10.8.2014
Evropska unija bo novo petletno programsko obdobje skupne kmetijske politike začela izvajati januarja prihodnje leto. Najpomembnejši cilji, ki naj bi jih udejanili v tem obdobju so povečana proizvodnja hrane in samooskrbe, varovanje okolja, uravnotežen prostorski razvoj in trajnostno upravljanje z naravnimi viri. Čeprav ima sončnično olje po sestavi menda najugodnejše razmerje maščobnih kislin in je po rabi zelo razširjeno, se za gojenje te zanimive oljnice pri nas pridelovalci ne odločajo. Sončnica namreč znova krasi njive šele, odkar je, predvsem v ravninskem predelu Slovenije v kolobarju nadomestila sladkorno peso. Bili smo tudi na Koroškem v Avstriji, kjer so nam predstavili pridelavo in predelavo sončnic. Na kmetiji Trebušak v Tuhinjski dolini mlad prevzemnik s pridom uporablja sodobne tehnologije. Do podatkov o kmetiji dostopa že preko pametnega telefona in jih tudi vnaša tam, kjer jih potrebuje, kar v hlevu ali na pašniku. Obiskali pa smo tudi Nejca Emeršiča. Fanta, ki dokazuje, da je terapija s pomočjo konja lahko zelo uspešna. V konjeniškem parku Starošince smo pred petimi leti posneli njegove prve stike s konji. Pozitivne učinke terapevtskega jahanja vam predstavljamo tudi v tokratni oddaji.
Oddajo Ljudje in zemlja si lahko ogledate v nedeljo ob 12.00 na prvem programu TV Slovenija in TV Maribor. Ponovitve pa v ponedeljek ob 12.05, na prvem programu TV Slovenija, v torek ob 12.10, na TV Maribor in v soboto ob 13.30, na TV Maribor. Vabljeni k ogledu...
TVMB LIVE
Naročite se na TVMB YT
Sledite nam na Spletu
Sledite nam na FB
Sledite nam na YT
Sledite nam na Google+
Sledite nam na Twitterju @TVMaribor
TV program, ki ga v okviru Regionalnega centra RTV v Mariboru, ima svoj profesionalni začetek v letu 1968, ko je bilo tu ustanovljeno prvo dopisniško jedro z novinarjem in filmskim snemalcem (Darkom Marinom in Jocom Žnidaršičem).
Z uvedbo slovenskega TV dnevnika je začela rasti tudi potreba po širitvi dopisniške enote in tako je bilo z razvojem vse do danes. Iz dopisništva je v osemdesetih letih nastal TV studio, v zadnjem obdobju pa se je organizacijsko povezal z radijskim delom v novonastalem Regionalnem centru. Ves ta čas je ohranil programsko samostojnost znotraj TVS. S svojimi programskimi in produkcijskimi izdelki smo že dolgo nepogrešljivi v celotni ponudbi nacionalne TV Slovenija.
RADI IMAMO GOZD PŠ Prevorje, Slovenija
International day of Forest 2019
Learn to love forests.
ŽIVLJENJE, NARAVA, ZDRAVJE: Gozdni zakladi, Vrtec Mladi rod, Ljubljana
Projekt: Gozdni zakladi
Vrtec Mladi rod, Črtomirova ul. 14, 1000 Ljubljana
Vzgojiteljica: Romana Jan
Pomočnica vzgojiteljice: Katja Vidmar
Starost otrok: 3 do 5 let
Avtor filma: Katja Vidmar
Predstavljamo Vam primer dobre zaposlitve neposredno v naravi. Otroci so med dejavnostjo z brskanjem in raziskovajem iskali gozdne zaklade. Drug drugemu so svoje zaklade tudi predstavili.
Mencingerjeva koča v letu 1973
Mencingerjeva koča (KARAVLA) v letu 1973
Oskrbništvo obnovljene planinske koče je v letu 1973 prevzela Zofka Medja (Kaučova Zofka), VIDEO: Korošičov Zdravko s Koprivnika … …
Vedno razkošen pogled proti Julijskim Alpam in dihanje narave v belem in zelenem opoju, koča je čuvala ime rojaka in pisatelja dr. Janeza Mencingerja … …
Leto 1954 - 1955, pozimi se je zaradi slabe pozidnice streha nagnila in je bilo potrebno ostrešje obnoviti. Vsa dela so bila opravljena udarniško brez finančnih pomoči ali kreditov. Višje nad kočo so v Ozefkovem boštu posekali les za nov r'št in žnur podn za glih r's novega ostrešja koče pa je poskrbel cimprman, ta star Dolinar z Ravne, pomagali so mu najbolj zagnani planinci tistega časa iz Raven in Bistrice, Janez Ravnik (Pongrc), Jože Medja (Medjov), Franc Pikon (Dolinarjov), Milan Šuštar, Slavko Budkovič, Janez Rozman (Ložanov), France Mazi, Egon Mihelič, Stanko Perše ... … …
Priljubljena planinska točka je privabljala dolgo vrsto let domačine od blizu in daleč, saj so bili lepo preživeti dnevi v koči ali pred njo nepozabni. Prijetni spomini nas vežejo na leta otroštva in kasnejše obdobje, ko nas je koča vedno pričakala odprta, največkrat s harmoniko in vedno prijaznimi oskrbniki … …
Po drugi svetovni vojni so bile planinske koče v razsulu, požgane ali izropane. Za nekaj časa so se gorniki vrnili v stare čase in obudili romantiko planšarij. Vendar je vsesplošni horuk povojnih let hitro zacelil rane in obisk gora je postajal množičen. Planinska organizacija je uspešno sledila vse večjemu povpraševanju in nove koče so rasle kot gobe po dežju vsepovsod po Sloveniji, tudi v Bohinju. Naenkrat je bilo eno samo planinsko društvo premalo in gorniki iz Spodnje Bohinjske doline so se želeli osamosvojiti. Tako je bilo pred 64 leti, natančneje 23. maja 1954 ustanovljeno Planinsko društvo Bohinjska Bistrica … …
Mlado društvo z maloštevilnim članstvom, skromnimi izkušnjami in še skromnejšo materialno bazo se je dolga leta ukvarjalo s svojo edino kočo, ki jo je leta 1958 uredilo iz nekdanje obmejne stražarnice desno nad vasjo Ravne. Koča dr. Janeza Mencingerja (805 m), domačini ji še danes rečemo karavla, pa se je društvu dokončno in za vedno izmuznila iz rok in danes nima statusa planinske koče, saj je nekaj let služila gostinsko turističnemu namenu, kasneje pa prešla še v privatne roke … …
Leta 1954 društvo odgovarja na razpis Planinske zveze za investicijske kredite in sporoča proračun stroškov na postojanki, bivši obmejni karavli desno nad vasjo Ravne. Od skupnega zneska 936.130 DIN prosijo za 655.291 DIN kredita. Društvo je tedaj štelo 164 članov. Koča na Ravnah naj bi služila pohodnikom na Črno prst, izletnikom zaradi lepega razgleda in smučarjem zaradi lepih smučarskih terenov. Zidovi so dobri, streha je popravljena s prostovoljnim delom in prispevki članov in Gozdne uprave. Okna in vrata so tudi še dobra. Proračun je podrobno predstavljen na dveh straneh. S podobno vsebino je bila poslana prošnja za 370.000 DIN na OLO Radovljica. Na negativen odgovor prošnje je bila ponovno poslana prošnja z dodatno obrazložitvijo, da sta v bližini tudi sankaška in bob proga, ki naj bi že letos imeli prireditve. Zaradi novih političnih odnosov z Italijo kmalu pričakujemo goste iz Trsta in Gorice.OLO Radovljica, tajništvo za notranje zadeve je 4. decembra 1954 dovolilo ustanovitev in delovanje Planinskega društva Bohinjska Bistrica z delovnim območjem na Bohinjski Bistrici … …
Dne 19. maja 1955 je društvo zaprosilo za kredit pri zvezi in ji sporoča o gradnji planinske koče na Ravnah v preteklem letu. S prostovoljnim delom in pomočjo Gozdne uprave in Občinskega odbora so posekali devet smrek za nove stropnike, pozimi se je zaradi slabe pozidnice streha nagnila in bo potrebno ostrešje obnoviti. Vsa dela so bila opravljena udarniško brez finančnih pomoči ali kreditov. Z dopisom 21. oktobra društvo obvešča člane, da je kupilo rabljene cementne strešnike pri Kmetijski zadrugi in prosi, da naj vsak član prenese 10 strešnikov h koči (karavli) do 30. oktobra, kjer je prevoz zaradi slabe poti težaven. Podatki: opeka 2000 kos po 10 DIN = 20.000 DIN, stavbni les 125.000 DIN, štedilnik 10.000 DIN, vožnja 15.000 DIN. Karavla 160.000 DIN. Ceste na Ravne še ni bilo … …
Prvotno je na tem mestu stala vojaška karavla (več na spletni strani) … …
Vir: Zbornik Planinskega društva Bohinjska Bistrica
Strašna usoda treh drvarjev
STRAŠNA USODA TREH DRVARJEV
Iz drvarske koče, odkoder so mladeniči krenili nazaj v dolino naravnost skozi Srnjakov graben, kjer še ni bilo izhojene poti, hoteli so si skrajšati pot, toda usoda jih je prevarila, njihova pot se je koj končala. Gazili so poldrugi meter snega ... …
... enega so že izkopali mrtvega iz snega, dva še iščejo.
Strašna usoda treh drvarjev se je tragično končala na petek, 25. januarja 1929, ko se je sprožil silni suhi snežni plaz v 'Ta strmi drči', zahodno v pobočju nad predelom Srnjakova dolina v smeri predela Na Melu in Kaluže, južno in ne daleč nad Biščovim rovtom, ter najbližje domačije Pr' Prezlc na Ravnah ... …
Tudi v Bohinju so ob zadnjih snežnih metežih drveli z gorskih velikanov silni suhi plazovi v dolino. Od petka dalje je bilo čuti neprestano bučanje snega ... …
Za gozdne delavce je bilo vreme prav neugodno in so se mnogi umaknili iz gozdov na svoja domovja. V Nemškem Rovtu je stanoval zadnji čas 18-letni France Kemperle. Gozdni delavec, ki je bil že več dni brez posla. Stanoval je skupno še z dvema rojakoma iz Primorske. Pred letom dni so prišli čez mejo v Bohinj, France Kemperle in Albin Kemperle, oba iz Bače pri Podbrdu, ter Anton Črv iz Koritnice pri Grahovem. Vsi trije so bili krepki in zastavni mladeniči, ki so zapustili svoje rodne domove zaradi tamošnjih neznosnih razmer snega ... …
V petek, 25. januarja okoli 14-h so se vsi trije napotili iz Nemškega Rovta proti Ravnam, kjer je imel France Kemperle shranjeno svoje gozdarsko orodje, ter so potem nameravali odriniti na Stare Fužine, kjer so dobili pri posestniku in lesnem trgovcu g. Žmitku, delo. Gazili so po ozki gozdni poti sneg kar v celem. Ko so prispeli v Srnjakov graben, so začuli močno bobnenje, obenem pa so že presenečeni zapazili z največjo brzino nizdol drveči plaz. Niso se mogli rešiti. Plaz je vse tri pokopal. Od petka naprej so jih sicer nekateri pogrešali, toda v Nemškem Rovtu so bili prepričani, da so ostali v Starih Fužinah. Drugače nikdo ni po njih povpraševal snega ... …
Včeraj okoli poldne se je s svojega službenega ogleda vračal domov skozi Srnjakov graben lovec šumske uprave Janez Cunk. Z velikim naporom je gazil poldrugi meter visok sneg, ki je bil zelo rahel in se mu je ponekod vdiralo kar do pasu. Ko se je zopet globoko vdrl v sneg, je pod nogami začutil nekaj nenavadnega. Pogledal je in zapazil v sneg pokopano človeško truplo. Otipal je neznanega mu človeka in ugotovil, da je neznanec že otrpel in zmrznjen snega ... …
Lovec Cunk je nato pohitel v Bohinjsko Bistrico na orožniško postajo, ter javil, kaj je našel v Srnjakovem grabnu v plazu visokem 8 metrov in širokem 12 metrov. Orožniki so nemudoma organizirali več kmetov, ki so šli na označeno mesto odkidavat najdeno človeško truplo. Na mesto nesreče je bil pozvan tudi bohinjski zdravnik dr. Vacek, ki je mogel konstatirati le smrt vsled zadušenja in zmrznjenja. Orožniki so tudi kmalu ugotovili identiteto neznančevo. Bil je to skromni gozdni delavec France Kemperle. Truplo so prenesli v mrtvašnico na pokopališče v Bohinjski Bistrici snega ... …
Orožniki so danes nadaljevali poizvedbe glede usode obeh tovarišev ponesrečenega Kemperla. Toliko je sedaj gotovo, da sta tudi ona bila od plazu pokopana. Danes so ves dan kopali, toda do 15-h popoldne obeh pogrešancev še niso izkopali snega ... …
Ponesrečeni France Kemperle je bil marljiv in skromen fant.
časnik Jutro; Ljubljana - petek, 1. februar 1929
Urejanje Gozdne šole
Čistilna akcija v Gozdni šoli ZTS v Bohinju.
Udeležili smo se je zaposleni na Zvezi tabornikov Slovenije in nekaj prostovoljk.
V skladu s skupnim duhom z akcijo Očistimo Slovenijo, smo uredili okolico koče, gozd in travnik ter pobrali odpadke ob delu obale Bohinjskega jezera.
Prihod kanarčkov
Prihod kanarčkov v zbor. Gozdna šola ZTS Bohinj 2009
SEČNJA DREVES V MARIBORU
Da se je začela pomlad, lahko opazimo tudi v mestnem parku. Podjetje Snaga je že začelo redna sanacijska dela zelenih površin. Na novo bodo zasadili cvetlične grede ob glavni promenadi, obrezali grmovnice in podrli nekaj dotrajanih dreves. Sečnja dreves pa nikakor ne bo ogrozila mestnih pljuč, saj je od leta 1981 pa do leta 2007 bilo na novo posajenih vsaj 233 dreves ter več kot 40 velikih grmovnic, od tega 71 različnih drevesnih vrst ali sort.